MIT O “NARAVNEM” PORODU

Objavil: ziva | Kategorija: Živin Life & Misli

“Naravno” Rojevanje je eden zadnjih arhetipskih ostankov predmoderne dobe, ki generira moško superiornost nad ženskami!

Lahko bi rekli, da se je v sodobni družbi od predmoderne dobe na področjih olajševanja trpljenja, kot tudi izboljšave kvalitete življenja tako v primeru moške, kot tudi ženske populacije, v smeri enakovrednega položaja v javni ter zasebni sferi situacija drastično spremenila. Zahvala gre gotovo številnim posameznicam ter posameznikom, ki so z vztrajnimi in odločnimi protesti ter zahtevami po revolucionarnem premiku v sfero enakopravnosti dosegli številne spremembe. K minimalizaciji trpljenja v smislu odprave fizičnih bolečin pri raznovrstnih zdravstvenih storitvah, pa je gotovo pripomogla tudi kapitalistična konkurenčnost storitev. Tako lahko danes govorimo o možnosti splava, uporabe kontracepcije, nenazadnje tudi lokalne anastezije pri zobozdravstvenih posegih, itd. - spremembe, ki omogočajo posameznikom znotraj zahodnih družb kvalitetnejše življenje. Naj povem še to, da pri vseh zgoraj naštetih primerih NE GRE za NIČ NARAVNEGA!!! Prav zato se sprašujem zakaj se ravno in izključno na področju rojevanja besedica “naravno” sliši tako “imanentno”? Zelo pogosto so namreč argumenti ob nasprotovanju rojevanja s carskim rezom ali pomočjo epiduralne analgezije, podkrepljeni z naslednjimi izjavami: ”Rojevanje po “naravni” poti je edino pravo… tako so ženske rojevale že od nekdaj… ženska mora biti pogumna, mora občutiti, kaj je to rojstvo, ipd.”. Torej ponovno, čemu mora v 21. stoletju, ob vseh protibolečinskih pripravkih ženska še vedno trpeti? In zakaj ravno pri porodu, zakaj se npr. ne prepove uporabo anastezije pri zobozdravniku…? Čemu tak odpor do opcije “humanega rojevanja”? Četudi plačniškega.

Pri vsem skupaj pa je najbolj ironično to, da MIT O “NARAVNEM” PORODU ženske generirajo celo same od sebe, s tem pa nehote podpirajo moško superiornost. In to na tistem in edinem področju, na katerem je slednja še ostala. Na to nenazadnje nakazuje v Sloveniji vsesplošno prisotna tradicija, in sicer: ženska gre v bolnišnico rodit, trpet, čakat,… medtem ko gre moški s svojimi kolegi v gostilno, na druženje, zabavo, popivanje… Tu pa je več kot jasno izražena precejšnja binarnost v smislu čakajočega, trpečega, in na drugi strani zabavajočega se. Torej če poenostavim: trpljenje/zabava, neugodje/ugodje, torej inferiornost/superiornost.

P:S: Zgornje pisanje je kritika slovenske zakonodaje, ki carskega reza ne opredeljuje kot svobodno izbiro.