06
Oct
Z več plati
Posted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (0) Comments
Joni Mitchell - Both Sides Now
…ter čudovita Necina različica…
Neca Falk - Z več plati
|
|
|
23 Dec Simon’s Cat :)Posted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ..., Mijav, prrrr, prrrr :) | (1) Comment Triologija simpatičnih risanih animacij Simona Tofielda, ki na prikupen način orisujejo vsakdanji utrip v odnosih med mucki in njihovimi Všečno vsem ljubiteljem mačkic! Cat Man Do Let Me In TV Dinner Več na, http://www.simonscat.com/. |
|
13 Mar EARTHLINGSPosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ..., Živali, zaščita-pravice | (3) Comments Dokumentarni film režiserja Shauna Monsona in koproducentke Persie White, z izvornim naslovom »Earthlings«, govori prav o tem. Film ilustrira odnose med Zemljani, njegov namen je reprezentacija dominacije ene vrste nad vsemi drugimi in degradacija le-teh na stopnjo stvari. Ironično rečeno si je veliko začetnico zaslužil le človek, ki se je vrhunsko usposobil za najučinkovitejše zlorabljanje svojih so-zemljanov. Film je namreč odličen prikaz tovrstnega prepričanja, hkrati pa s prepričljivimi posnetki, ki so bili posneti s pomočjo skritih kamer, razpoloženjsko glasbo v ozadju, ter sočutnim glasom pripovedovalca Joaquina Phoenixa, gledalca nikakor ne pusti ravnodušnega. Obravnava prav vse tematike, od krutega načina baterijske reje, nemogočih razmer na farmah, kjer so živali po več let zaprte v ozke železne bokse, od koder nikdar v življenju ne vidijo naravne sončne svetlobe in nikoli ne stopijo na zeleno travo, do grozljivih oblik transporta, pri katerem so živali v obupnih razmerah prisiljene preživeti po več ur. Dokumentarni film se dotakne tudi krute krznarske in usnjarske industrije, masovnih pobojev delfinov, testiranja na živalih, mučenja živali v cirkusih ter ostalih tovrstnih prireditvah in nazadnje še lova.
Vsekakor gre za nadvse krute posnetke, ki ne skoparijo z realnostjo in hkrati zahtevajo od gledalca kar nekaj potrpljenja pri ogledu, to pa je tudi tisto, kar daje celotnemu dokumentarnemu filmu prepričljivost. Namen filma je vsekakor ozaveščanje ljudi, ki v praksi svojega vsakdana le redko pomislijo na krutosti, ki jih doživljajo živali vsak dan. Vendar pa gre za razliko od drugih tovrstnih dokumentarnih filmov, »Earthlings« nekoliko dlje, saj v svojem jedru pravzaprav izpostavi pomen spoštovanja življenja in dejstva, da živali niso drugačne od ljudi, saj so prav tako živa bitja z občutki. Odnos ljudi do živali enači z odnosom do posameznih ras v preteklih zgodovinskih obdobjih, ko je na primer katoliška cerkev v srednjem veku razglasila, da Indijanci, kasneje pa tudi črnci, nimajo duše, zaradi česar jih je bilo dovoljeno pobijati ter zasužnjevati. Danes so tovrstne zlorabe in poboji ljudi drugih ras s strani bele rase seveda označeni za nezaslišane, medtem ko se živali, ki so prav tako čuteča bitja, še vedno reducira na manj vredne, brezdušne oblike življenja.
Da bi govorili še naprej, se zdi skoraj nesmiselno, saj več kot vse besede, napisane tukaj, povedo resnični posnetki obupa, strahu in bolečine živih bitij - živali, ki so umirale in trpele v času snemanja, in to počno tudi v tem trenutku, medtem ko berete te vrstice. In kaj je lahko vrednejše od spremembe – saj je cena na ravni vsakega posameznika, za dosego spoštovanja ter ukinitve trpljenja živali, skoraj nična. Dokumentarni film tako že na samem začetku, na črni podlagi z belimi črkami, v treh vrsticah pompozno napove tri faze, skozi katere naj bi potekalo posameznikovo sprejemanje videnega oziroma resnice. Po preboju prvih dveh faz, faze zasmehovanja ter faze zanikanja, naj bi posameznik dosegel zadnjo fazo sprejetja, in tako pridobil tisto moralno in etično držo, ki temelji na sočutju, ki je edinstvena le ljudem, in je razlog, da se človeku lahko reče Človek.
|
Film si lahko ogledate |
11 Mar (Post)vojni film - boj z lastnim jazomPosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (0) Comments “Only the dead have seen the end of war.” Platon
Včeraj sem si po televiziji ogledala odličen film z naslovom Sestreljeni črni Jastreb (Black Hawk Dawn). Gre za enega tistih filmov, ki na vsakem koraku, izza eksplozij in meglenih kopren zastavlja vprašanje, čemu je tega treba? Vprašanje, ki ni izrečeno naglas, z besedami, temveč se vselej kaže na obrazih nedolžnih, ujetih, in z vsem zavedanjem odposlanih. Navadno pa se bolečina in trpljenje dotakneta gledalca prav preko identifikacije z glavnim akterjem, ujetim v muke spominov. V času, ko je potrebno, je le-ta močan in vzdržljiv. Ampak, kaj potem, po akciji? Reakcija je tista tematika, s katero se zaključi kar nekaj dobrih vojnih filmov (Tanka rdeča črta - The Thin red Line, Apokalipsa zdaj - Apocalypse now, Vod smrti - Platoon, Reševanje vojaka Rayana - Saving Privete Ryan, …), in hkrati tematika, s katero se ubada tudi več post-vojnih filmov (Rojen četrtega juluja - Born on the Fourth of July, Forrest Gump, First Blood, …). Tovrstnih filmov je sicer še mnogo, vendar pa imajo vsi nekaj skupnega. Vojnih grozot ne prikažejo zgolj skozi objektiv kamere, temveč skozi oči glavnih akterjev, pa naj gre za njihovo trenutno trpljenje v sami situaciji, ali pa tisto, ki sledi. In prav to trpljenje, ki kot senca sedi na posameznikovi psihi ter ga pahne v nenehno prestopanje tanke rdeče črte, ki meji razumnost od norosti, je tisti segment realnosti, prikazan skozi film, ki že nekaj časa zaposljuje moje misli.
Govorim o posttravmatskem stresnem sindromu, ki je posledica vseh vojn, natančneje pa naj bi se znanstveniki začeli ukvarjati s tovrstnimi obolenji šele v času po vietnamski vojni, zaradi česar pogostokrat poimenujemo te motnje kot vietnamski sindrom, čeprav bi lahko nenazadnje tovrstne travmatsko pogojene bolezni označili s pridevkom imena vsake izmed vojn. V filmih je posttravmatski sindrom vedno prikazan kot boj z lastnim jazom. Nezmožnost prilagoditve, nanehni pritiski vesti, ki celo prijatelje spremenijo v sovražnike, pa občutki krivde in nemoči ob izgubi le-teh. Vse skupaj je podkrepljeno s strahovi, tesnobo in potlačenimi spomini grozot, ki se glavnim akterjem razodevajo skozi sanje in v trenutkih samote. Seveda je potrebno razlikovati med t.i. stresnimi odzivi v borbi (SOB) in posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), ki se lahko, ni pa nujno, pojavi kasneje. Dejstvo pa je, da kar 60% vojakov po tem, ko zbolijo za stresnimi sindromi v borbi, prizadane tudi PTSM (Davison v Rogač 2007: 23). Read More » |
|
06 Feb Moja naljljubša umetniška delaPosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (2) Comments Po tem, ko sem prebrala Twaylin post o sliki iz Pariza, sem se zamislila in ugotovila, da imam tudi sama nekaj najljubših umetniških del, ki zame osebno prekašajo še tako slovite in v svetovnem merilu cenjene umetnine. . Zame najboljši film, sloneč na istoimenskem romanu Winstona Grooma. Film, ki je imel močan vpliv na izoblikovanje moje osebnosti in nje temeljne ideologije, ki je od prvega ogleda v osnovi nikdar nisem spremenila. Sicer je film skrajno ironično naravnan, saj prikrito zasmehuje posamezne aspekte življenja, kot so vojska, vojna, korupcija, nelogične demonstracije, ameriški nogomet,… Pa vendar sočasno ne skopari niti z resnostjo in tragiko ob grozotah, ki jih nekateri prej ironično označeni koncepti producirajo. . Fantom iz opere ( Gaston Leroux, 1910) Fantom iz opere je ena najbolj tragičnih in srce parajočih zgodb, kar sem jih kdaj prebrala. Govori o bolečini in hrepenenju, ki se zaradi neuslišane ljubezni sprevržeta v obup in opsesijo glavnega akterja - moža brez obraza, ki je zaradi nesprejetosti s strani okolice prisiljen živeti v temnih hodnikih pod bogato in bleščečo operno stavbo. Pol človek - pol prikazen, ki je s strani družbe označen kot najslabše, kot izrodek narave, a vendar v tesnem stiku z bleščečo elito. Yang, ki brezupno išče svoj Yin, a ga v tem svetu nikakor ne more doseči. Obup! Po romanu je bil med drugim leta 1925 spisan tudi istoimenski nemi film, leta 1986 pa pod taktirko A. L. Webbera več kot odličen musical. Kasneje, leta 2004 pa je bil slednji posnet še na filmski trak. Za konec naj povem še to, da naj bi bila zgodba, ki jo opisuje Leroux po njegovih besedah resnična, saj naj bi, kot pravi v svojem romanu, prav on sam raziskal prej prisoten mit o opernem duhu in posledično napisal to čudovito in dramatično zgodbo. . Petra Pana bi označila za edinstven roman, ki se je razvil iz gledališke igre spisane pod peresom enega najbolj srčnih pisateljev J. M. Barrieja. Vse pravice za to prečudovito in hkrati žalostno zgodbo o smrti, razočaranju nad starši, notranjih strahovih in zaljubljenosti, je Barrie leta 1937 - nekaj let pred svojo smrtjo, poklonil londonski bolnišnici Great Ormond Street Hospital (GOSH). Če bi prebrali več o avtorjevem življenju, bi z lahkoto potegnili smernice med samo zgodbo, Petrom Panom, Barriejevim življenjem in njegovo osebnostjo. Zgodba je večplastna in nosi toliko prikritih in razkritih sporočil, da jih še zdaleč ne morem opisati tule. Zato bom raje v enem imed naslednjih postov objavila esej, ki sem ga na omenjeno temo spisala pri predmetu Filmske študije.
Še ena izmed tako imenovanih “otroških” zgodb, ki pa v svojem jedru ni prav nič otroška, saj zajema tematike, edinstvene le odraslim, ki jih poznamo pod naslovom in pridevnikom “kruto”. Zgodba je podobna Fantomovi. Ista čustva, isti strahovi in hrepenenja, a z eno pomembno razliko. Fantom je bil v svet, ki ga je zavrnil in v dejstvo, da mu ženska, ki jo ljubi ni sposobna vračati čustev, vržen. Medtem, ko se je morska deklica za to odločila sama. In poslednji nauk - bodi to kar si, bodi zadovoljen s seboj in tem kar imaš, kajti pretiravanje vodi v obsesijo, ta v obup in ker na koncu ni izhoda ostane le še smrt.
Ta slika je obešena nad posteljo v moji sobi. Naj povem, da jo je že dolgo časa nazaj kot darilo prejel moj star oče, nakar jo je mama obesila nad posteljo v pritličnem stanovanju, kamor sem si jo hodila ogledovat. No, in ker sem izrazila željo po njej, mi jo je, v svojem imenu in imenu (zdaj že pokojnega) očeta, ki smo ga sicer klicali kar “foter”, podarila za 19 rojstni dan. Sicer pa - hehe, še ena prepovedana ljubezen v stilu Romea in Julije. . Glede na to, da je fotografija že sama po sebi dovolj zgovorna, nimam kaj več dodati in bi bile vse moje besede navsezadnje le brezpotrebna navlaka. . Lep dan! |
|
28 Jan FIMUTHEPosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (1) Comment Pozdravljeni, ce vas zanimajo tematike s področja filma, glasbe in teorije, si lahko na povsem novem blogu moje prijateljice Nine in Tita, preberete nekaj odličnih prispevkov, ki se bodo objavljali na vsakih štirinajst dni. Povezava: http://fimuthe.blogspot.com/ Prijetno branje! |
|
11 Jan Andy McKeePosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (1) Comment Andy McKee (rojen leta 1979 v Topeki, Kansas) velja za enega izmed odličnih, sodobnih akustičnih kitaristov, ki je poznan po številnih skladbah, kot so “Drifting“, “Africa“, “Rylyhn“, “Into The Ocean“, … Slednje je moč poslušati na spletnem portalu YouTube, preko katerega je Andy McKee tudi zaslovel. Poleg tega je izdal kar štiri albume, in sicer, prvega leta 2001 z naslovom “Noeturne“, drugega leta 2004 pod imenom “Dreamcatcher“, tretji album “Art of Motion” je bil izdan leto kasneje - 2005, lansko leto, natančneje 10. septembra, pa je izšel še njegov najnovejši album “Gates of Gnomeria“. A ni super? Tudi za nas, (ki nismo ravno glasbeno podkovani, da bi se koncentrirali na tehniko, hehe..) se mi zdi tale glasba prav kul. Tako za tiste trenutke, ko si želimo malo časa zase, da lahko v miru pomeditiramo, kot tiste bolj družabne - ob kakšni svečki, vinčku in pogovorih z najboljšimi frendi .. CANdYRAT: http://www.candyrat.com/artists/AndyMcKee/ |
|
09 Jan RattleSnakePosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (3) Comments Glede na to, da sem bila do sedaj pri pisanju tega bloga nekoliko negativno kritična, predvsem do posameznih glasbenih novosti, sem se odločila malce obrniti trend. Zato želim tokrat opozoriti na odlično slovensko rock skupino, poznano pod imenom RattleSnake. Gre za pet člansko zasedbo, ki na svojih koncertih preigrava odličen, klasični rock z vsemi nujnostmi, ki se tej zvrsti pritičejo.
Maja 2006 je izšel tudi njihov prvi album z naslovom Razvoj vrste, ki v celoti obsega 14 skladb, slednje pa je moč poslušati na njihovi uradni spletni strani (pod rubriko Avdio) oz. myspace profilu. Koncertni repertoar navadno popestrijo še s kakšno utrgano in vsem poznano rockersko priredbo, kar še prilije olje na ogenj konstantno naraščajoče napetosti pred odrom. Ker pa ne morem mimo očitnega, naj omenim še komad z naslovom Hvala … Naprej ne bom več pisala. Poslušajte, in potem čisto iskreno povejte kolikokrat ste pritisnili replay. Toliko za enkrat. O bližajočih se koncertih ter skupini sami si lahko preberete na njihovi, že prej omenjeni, spletni strani: http://www.rattlesnake-band.com oz. myspace profilu: http://www.myspace.com/rattlesnakesloband |
|
31 Dec »THE PEACE SYMBOL«Posted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (1) Comment
Dotični simbol je prav gotovo najbolj poznan po svoji vlogi, ki jo je pridobil v obdobju hipijevskega gibanja šestdesetih let, ponazarja pa vizijo o miru in harmoniji na zemlji. Prvič je bil uporabljen v kampaniji za nuklearno razorožitev (CND), Več o tej tematiki pa si lahko preberete na naslednjih povezavah |
kasneje pa je postal ikona proti vojnih gibanj. Simbol je 21. februarja 1958, po naročilu CND, ustvaril komercialni umetnik Gerald Holton. 
|
29 Nov Refleksija knjige Martina Kojca - Učbenik življenjaPosted by: ziva | Under: Knjige, film, mjuzik, ... | (5) Comments Vsakdo izmed nas se je že vsaj enkrat v življenju vprašal, zakaj se mu dogajajo stvari, ki se dogajajo. Če slabe, s čim si je to zaslužil in zakaj. Glede na to, da živimo v svetu propagiranja vzročno-posledičnega koncepta, si je težko ne-postavljati takšnih vprašanj. Morda so se prav iz tega razloga že od nekdaj vzpostavljale in formirale številne teorije, celo aksiomska prepričanja v obliki raznovrstnih religij, z namenom odgovarjati na ta večna vprašanja, in s tem ljudem nuditi uteho in tolažbo ob udarcih življenja. Tudi za knjigo Martina Kojca, Učbenik življenja, bi lahko rekli, da gre za enega tovrstnih poskusov. Uspešnih ali ne, pa presodite sami. |
*******************************
==>